Spoznavni večer

Gruča veselih (beri: od alkohola in drugih substanc omotičnih) dicarjev, dicark in perjadi se je tisto sredo, 24.10.2001 ob 21.00, valila proti Staremu Gleju, kjer se je tudi tokrat odvijal spoznavni ples. Seveda se je neuradni del programa začel že prej oz. na nekem drugem kraju, kjer vsekakor nismo stali "praznih rok". Skratka, do 22.00 (ali do 23.00) se nas je še tista druga polovica veseljakov prikazala iz vseh kotov in lukenj, z različnimi nasmeški, katerim so botrovale tudi različne substance pomešane v naših želočkih.
Vstopila sem torej na dicarski ples - hvalabogu sem imela vstopnino zaradi službene dolžnosti plačano; ker celih 300 tolarjev niti v sanjah ne bi dala za ta pod vsakim standardom organizirani ples, če pa grem za ta denar raje na kakšno rujno kapljico ali dve. Ob vstopu v zakajen prostor sem se v trenutku vprašala, čemu mi je to sploh potrebno… pa dobro… Prerila sem se do prve postojanke - šanka - in si z zadnjim žejnim dihom naročila eno veliko pivo. Ob odgovoru natakarja, da ne točijo alkohola, se mi je zameglilo pred očmi, srce mi je razbijalo, po hrbtu so mi šli mravljinci in za trenutek sem pomislila, da me bo kap. Glede na to, da je moja domovina Štajerska, kar pomeni, da mi alkohol ni neznanka, sem s tresočim glasom vprašala, če se jim je zmešalo…? Pa saj ni bil ubogi natakar čisto nič kriv za moj "mali izpad", temveč naš očitno zelo brezvezen dicarski plesni odbor (če ga sploh imamo). Tolik da veste, tisti, ki se ga imamo namen napit, lahko skočimo tudi v trgovino. Tako ti potem, ko si enkrat že rahlo "zlaman" pač ne paše pit kakega soka. Ko je čaga - je pač čaga!!! Tega verjetno nikoli ne bom mogla do konca preboleti.
Usedla sem se (praznih rok), opazovala okolico in ljudi, ki so se valili po njej.
Prešla me je neomajna groza, ko sem gledala ta folk in še večja groza, ko sem poslušala muziko. Dekleta so se zvijala na vse možne privlačne načine, fantje so skakali brez ritma…vsi po enem in istem kopitu. Vsi isto oblečeni, počesani, obuti, dekleta tudi isto namazana. Kaj ste res brez vsake lastne osebnosti? Vsi bežite za tisto skupino, ki je pač tisti trenutek najbolj "močna", ne glede na to kakšni so vaši interesi in kdo v resnici ste? Kolikor vem, iščemo v življenju našo Osebno legendo, ki naj bi baje bila tudi naš smisel. Je torej vaš cilj, da nekdo z vami dela kot z marioneto in vi se temu prilagajate? Po svoje se mi smilite… In vi temu pravite muzika??? Ne vem no, če je to razbijanje, ki ga jaz doma v kuhinji lahko uglasbim s "piskri" kakšna težja zadeva. Meni se namreč zdi, da je bistvo neke pesmi v besedilu, od katerega lahko nekaj "odnesem" oz. sem zaradi njega vsaj za kanček bogatejša. Res je, da včasih pesem ne rabi vsebovati besedila, ampak te muzike v sredo ni bilo na sporedu.
Tako torej, svoj vtis sem napisala in opravičujem se tistim, ki sem jih uvrstila v kakšno skupino, v katero mogoče ne spadajo, sicer pa bi morali sami vedeti kdo ste. Verjetno bo kdo jezen name, ker sem ga prizadela. Ampak takšno je moje mnenje, ki ga je treba spoštovati, kot mnenje vsakega posameznika in jaz se z vami pač ne strinjam.
Poleg tega mi zadeva z alkoholom še vedno ni šla iz glave…
Mejte se radi in pazite na sebe…

kokica