SVETOVALNA DELAVKA SE PREDSTAVI

KDO SEM?
Ime mi je Nevenka. Po izobrazbi sem psiholog. V desetih letih sem zamenjala kar nekaj služb in si nabrala različne izkušnje. Delala sem že kot svetovalna delavka, v podaljšanem bivanju in poučevala psihologijo. Najbolj zvesta pa sem DIC-u. Skoraj pet let sem bila vzgojiteljica, septembra pa sem se preselila v majhno pisarno v kleti B-stavbe. Vrnila sem se na svetovalno področje, pa ne zato, da bi se oddahnila od dijakov in vzgojnega dela (od njihovega "teženja" meni in mojega "teženja" njim). Veliko sem se naučila kot vzgojiteljica in še so ostale nepredelane lekcije. Toda tudi novo delovno mesto je velik izziv, ker je to področje, ki me je vedno zanimalo (zato sem študirala psihologijo), hkrati pa tudi odbijalo. Mogoče se vam zdi to nenavadno, toda če se poglobite malo vase, boste verjetno taka nasprotujoča čustva odkrili tudi pri sebi (npr. v odnosu do šole, prijateljev, fanta ali punce).

KAJ DELAM?
- sprejemam prošnje za vpis v dijaški dom
- vpisujem nove dijake; ob tem imam razgovore z njimi in starši
- v dogovoru z vzgojitelji razporejam nove dijake v vzgojne skupine
- zbiram kup podatkov, ki jih potrebujemo (naslovi, šole, programi)
- če se želite izpisati, pridete k meni po izpisnico (pozor! - odpovedni rok je 1 mesec)
- sodelujem pri razgovorih z dijaki in starši ob izreku ukorov višje stopnje
- delam analize učnega uspeha vseh dijakov doma
- svetujem dijakom ob osebnih stiskah, učnih težavah
- svetujem vzgojiteljem
- svetujem staršem
- sodelujem z drugimi institucijami (s šolami, svetovalnimi centri, centri za socialno delo)
Moja temeljna naloga je, da sodelujem z vsemi udeleženci doma (dijaki, starši in vzgojitelji) ter po svojih močeh pripomorem k reševanju psiholoških problemov. To ni lahka naloga, ker imamo ljudje različne poglede, cilje in želje in pogosto ni enostavno najti rešitve, s katerimi bi bili vsi zadovoljni.
Včasih sem mislila, da bom lahko dober svetovalec takrat, ko ne bom imela nobenih problemov. Vendar je to iluzija, ker se ljudje vse svoje življenje srečujemo z različnimi problemi. Njihov namen je, da nas učijo. Tisto, kar se naučimo, pa lahko posredujemo tudi drugim. Na ta način jim skrajšamo pot do rešitve, ne moremo pa jim odvzeti problemov, ker bi jim s tem odvzeli učenje.

IN ŠE MOJE ZADNJE SPOROČILO
Vsi, ki imate kakršnekoli predloge (npr. radi bi poslušali kakšno predavanje ali se pogovarjali na določeno temo) ali bi radi spregovorili o težavah, ki vas mučijo, mi lahko pišete na e-mail: dic-svetovalna@volja.net.