Fight > Tihožitje pred DIC-om ali kako dobiti po picki.

Bil je eden tistih dni, normalnih, ko te boli kurac za skoraj vse. Ko te skrbi le to, kako in kje in s čim boš napolnil svoj želodec in pljuča. In ko je nekaterim le malo manjkalo, da bi se zamislili, da to pač ni vse, nas je doletelo. Injekcija adrenalina v obliki petih čefurjev ene v hrbet, druge v glavo, tretjega izbranca (po načelu "ti si tukaj, ti si kriv") pa so kar pošteno "prepikali". Kot razlog smo lahko med ostalimi ¨sofisticiranimi¨ izjavami in neartikuliranimi glasovi lahko razbrali standardne: Šta si ti tepo mog brata, sta ti mislis da si skinčina, šta si rekao, da moja majka nezna da pliva,.(nadvse izvirno!!).

Po hitrem poseganju varnostnika (klici hitro 113) so dokaj hitro prišli policaji. Toda očitno ne dovolj, saj neprijateljev niso našli niti po celonočnem patruljiranju po Poljanski. Jih sploh kdaj?!Ob takih dogodkih se vsi sprašujemo kako to preprečiti oziroma kako v takem primeru ravnati. DIC-arski slogi podobno so jo vsi, ki so mogli, pobrisali na varno. Pa saj je tudi najbolj logično! Komu se da preostali čas preživet v Ljubljani gledati čez ramo in živeti v strahu pred batinami. Očitno je najboljše žrtve omejiti na minimum, jih sanirati ter čakati na morebitno naslednjo dozo čefurskega adrenalina!

Za vas najebao:
Črni Voluhar

P.S.: Lepi pozdravi tudi od moje mame