Eden glavnih ciljev sezone, za skupino Pozitiv in njene dejavnosti, nedvomno predstavlja festival ustvarjalnosti mladih Transe-generacije. Festival, ki se je razvil iz nekdanjih Podob trenutkov, ki so bile omejene na gledališko dejavnost in področje srednjih ljubljanskih šol, dandanes predstavlja najcelovitejši pregled srednješolske kulturne in sodobne umetniške ustvarjalnosti na Slovenskem. Skupina Pozitiv je letos na festivalu sodelovala že peto leto zapored. Skupaj z Likovno delavnico DIC, smo na različna področja (gledališče, likovna umetnost - slikarstvo, video, fotografija, strip, plakat…) poslali številne produkcije in zanje prejeli več pomembnih priznanj. Pa lepo po vrsti: Predstava avtorja Boruta Bučinela in izvajalcev Polnoletni je prejela priznanje za poseben dosežek na področju gledališke ustvarjalnosti. Posebna teža te nagrade leži v dejstvu, da jo je režiral najmlajši režiser na festivalu in, da je predstava pokazala (tako časopis Dnevnik 22.aprila 2002 v članku V utečenih tirnicah) največjo mero inventivnosti in generacijske avtentičnosti.

Prizanji za posebni dosežek sta prejela tudi oba videa, ki sta nastala v okviru Pozitivove digitalne video produkcije. Prepovedani vzornik avtorja Marka Horvata, (nastal je v video delavnici, ki je pod vodstvom mentorjev M.Mraka in M.Simića potekala med januarjem in aprilom 2002) je ob projekciji v Linhartovi dvorani, požel buren aplavz publike in seveda pobral priznanje za izjemni dosežek na področju videa. Nič manjše ovacije ni požel drugi izbrani in nagrajeni video - animirani film skupine Propaganda muvis prizent /Pridni fazan in Šit Hepens/ avtorjev Aleša Gibičarja, Marka Horvata in Gašparja Antauerja.
Navedenim priznanjem je treba dodati še priznanje za strip, ki ga je prejel Aleš Gibičar / Večni boj in mala šola sk8tanja/ ter priznanje za likovno ustvarjalnost, ki ga je prejela Ajda Bezgovšek. Na koncu dodajmo še posebno priznanje festivala, ki se je letos podelilo prvič in ga je prejel mentor Drago Pintarič. Priznanje posredno pomeni potrditev dela skupine Pozitiv in Dijaškega doma Ivana Cankarja na področju srednješolske in mladinske kulture v zadnjih letih.
Ob priznanjih, velja nekoliko spregovoriti še o drugih produkcijah, ki so bila uvrščena na festival pa niso prejela priznanja. Uvrstitev na festival s strani selektorja za posamezno področje že uspeh sam po sebi. V gledališkem delu festivala, ki še predstavlja osrednje dogajanje na festivalu, so bila v tekmovalni program festivala uvrščene kar tri predstave Teatra Pozitiv. Če vemo, da je bilo izbranih skupaj le 12 predstav iz vse Slovenije (izbor izmed 40) to pove vse.
Predstavi ECHO (koprodukcija z Zavodom za gluhe in naglušne iz Ljubljane) in Razredni sovražnik, sta bile dobro sprejete in sta po ocenah prisotnih pravtako sodile med presežke festivala. Posebej naj poudarimo predstavo Razredni sovražnik, v kateri so bili kar trije igralci (od petih) prvič na odru in so predstavo izvedli v zahtevni Štihovi (okrogli) dvorani.
Festivalu - da bi bil v prihodnje še boljši, velja izreči tudi kakšno kritiko. Prva se nanaša na vprašanje vstopnine za predstave, ki so jo morali plačati obiskovalci in deloma tudi sodelujoči na festivalu. Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili iz CD, se naslednjo leto, ta tolikokrat kritizirana vstopnina, končno ukinja.
Druga kritika se nanša na vsebinski del festivala, konkretneje na razkorak med teoretičnimi postavkami festivala in njegovo praktično realizacijo. Novinar Dnevnika je opazil pomanjkljivost in nedoslednost med naslovom festivala, ki poudarja e-generacijo in dejstvom, da na festivalu nismo /razen digitalnega videa - ki pa je bil presnet na VHS video nosilec/ videli spletnih strani in časopisov. Za nas vsekakor boleča pripomba, saj smo na CD-ju poslali svoj spletni časopis Pozitiv DIGITAL, ki pa ni našel prostora /in ustreznega računalnika/ da bi bil predstavljen. Številne nagrade in priznanja so ublažila našo bolečino, vemo pa tudi, da naš spletni časopis krepko prehiteva zmožnosti festivalov in ocenjevalcev in, da nam se bodo podobne stvari v prihodnje še dogajale (naš softver- PD, išče ustrezni hardver - festival!).
Kritikam navkljub pa je potrebno festivalu in organizatorjem še enkrat izreči vso pohvalo. Če ne zaradi drugega že iz preprostega dejstva: namreč - potem, ko je Ministrstvu za šolstvo uspelo v zadnjih letih uničiti kar dve podobni festivalski prireditvi /DSI in Sejem vse za otroka v Celju/, so Transe-generacije še edine, kjer lahko mladi in mentorji na ogled predstavijo svoje delo in stvaritve.
Torej - nasvidenje prihodnje leto. /DP