DARGOP, duh pograda 2.0 je sodobna gibalno-gledališka predstava, remake uspešne uprizoritve iz leta 1999, nastale v začetnem obdobju gibalnega teatra, kasneje preimenovanega v Teater Pozitiv. Izvirni koncept predstava nadgrajuje ter ga umešča v družbeni in generacijski kontekst skoraj trideset let pozneje. Dogajanje je postavljeno v prostor dijaškega doma, kjer se skozi gib, ritem in intenzivno telesno interakcijo razgrinja »bipolarni svet« odnosov med dekleti in fanti ter novinci in starejšimi dijaki. Predstava se odpoveduje linearni pripovedi in pomen gradi skozi telesno govorico, abstraktne gibalne slike, fizično izčrpanost in napetosti med izvajalci, performerji. Osrednji scenski objekt – pograd – postane simbol prostora skupnosti, nadzora, bližine in osamljenosti. Nova uprizoritev raziskuje notranja stanja mladih v digitalno prenasičenem svetu, zaznamovanem s pritiski uspešnosti, primerjanja in samoprezentacije. Če je bil Staričev izvirni Dargop zasnovan v razmerju mentorja in mladimi plesalci v predstavi, se DARGOP, duh pograda 2.0 vzpostavlja kot skupni avtorski prostor Sebastjana Stariča in Mihe Mavra, enega od takratnih mladih izvajalcev v predstavi. To predstavi dodaja novo, medgeneracijsko razsežnost. Predstava ni zgolj ponovitev izvorne predstave, temveč je hkrati surov, ritmičen in telesno neposreden odsev sedanje generacije, ki je povezana, a pogosto brez prave opore.