Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Projekt “BITI odporen / BEING Resilience” je namenjen spodbujanju neformalnega izobraževanja mladih, trajnostnega razvoja, ekosistemski pridelavi hrane ter skrbi za naravo in njene vire. Cilj projekta je opolnomočiti in usposobiti mlade ter povečati njihova znanja in spretnosti za enakopravno vključevanje v socialno in ekonomsko življenje ter jih spodbuditi k odločanju o trajnostnem in odgovornem ravnanju.

Projekt temelji na raziskovalnih delavnicah iz področja umetnosti in mladinske (sub)kulture, artivizma ter vključuje praktično delavnico in filozofijo o permakulturnem pridelovanju hrane ter sonaravnem bivanju. V projektu sodeluje 60 mladih iz štirih držav – Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Palestine. Partnerska sestava omogoča medkulturno izmenjavo izkušenj ter soočanje z globalnimi izzivi.

Projekt želi spodbuditi solidarnost in enakopravno vključenost ter razvijati zavest o mednarodni skupnosti, spoštovanju človekovih pravic ter neločljivi povezanosti in enotnosti z drugimi bitji in planetom kot celoto. Poleg tega se bo posebna pozornost namenila beleženju pridobljenih kompetenc in uporabi novih orodij za certificiranje neformalnega izobraževanja.

Projekt, ki poteka v obliki dvotedenske mladinske izmenjave, se bo zaokrožil z zaključno integralno produkcijo kjer bodo predstavljena dela in rezultati delavnic.

V času projekta boste potekali tudi strokovni ekskurziji, povezani s permakulturo ter trajnostnim načinom pridelave hrane, organizirana pa bo tudi okrogla miza na temo projekta, ki se je bodo udeležili tudi zunanji strokovni sodelavci.

Po zaključku projekta je načrtovana izdaja tiskane in e-publikacije, z predstavitvijo projekta, razmišljanji udeležencev ter evalvacijo projekta, ki bo dostopen in v pomoč drugim organizacijam, ki se ukvarjajo z mladimi in sodobnimi ekološkimi izzivi.

S projektom “BITI odporen / BEING resilience” želijo organizatorji prispevati k prožnosti, gibkosti in večanju »kapacitete« mladih pri njihovem vsakdanjem soočanju z izzivi dinamičnega VUCA sveta in prihodnosti v katerega se podajajo in jim pripada.

Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

KUD Pozitiv, Ljubljana:

KUD Pozitiv, ustanovljen leta 2000, deluje v neposredni povezavi z Dijaškim domom Ivana Cankarja in vključuje dijake, bivše dijake ter druge mladostnike in zunanje strokovne delavce povezane z mladinskim delom v domu. Dejavnosti vključujejo ples, gledališče, publicistično delo, video, film in internet. Namen je animacija mladih za kreativno preživljanje prostega časa, učenje novih veščin ter osvetljevanje problematike, ki zanima mlade (npr. zasvojenost, ksenofobija). Skupina spodbuja vključevanje mladih v kulturno umetniške dejavnosti, omogoča neformalno izobraževanje in promovira mladinsko kulturo.

Fredom Theater, Jenin, Palestina:

Fredom Theater je gledališče in kulturni center v begunskem taborišču Jenin na zasedenem Zahodnem bregu. Cilj je razviti profesionalno gledališče in umetnost na severu Palestine, obogatiti kulturno življenje, omogočiti otrokom in mladini izražanje skozi umetnost ter s predstavami in projekcijami razbremeniti prebivalce pod okupacijo. Ustanovljeno leta 2006, deluje na principih skupnosti in izvaja različne delavnice, kjer se mladi lahko izražajo skozi gledališče, igro in pisanje.

Rock School Mostar:

Rock School Mostar je glasbena šola v Muzičkem centru Pavarotti, ki ponuja glasbeno izobraževanje posameznikom in skupinam. Organizirajo tudi delavnice z znanimi glasbeniki, koncerte, snemanja in predavanja o glasbeni industriji. Deluje na urbanem in neklasičnem pristopu h glasbi, združuje ljudi iz širše okolice, ki si želijo kariere v glasbi. Sodelujejo tudi z drugimi državami, kot sta Slovenija in Makedonija.

Altteatar, Sarajevo:

Združenje izvajalcev umetnosti, Altteatar, ustanovljeno leta 2004 v Sarajevu, uporablja kulturo in umetnost za opolnomočenje mladih v lokalnih skupnostih. Projekti ustvarjajo varno okolje, kjer mladi lahko svobodno izražajo sebe, razvijajo komunikacijske veščine in kritično razmišljajo ter aktivno sodelujejo pri reševanju izzivov. Sodelujejo pri ustvarjanju dejavnosti na podlagi kulture in umetnosti, kar izboljšuje njihove poklicne veščine in jim omogoča sodelovanje z drugimi umetniki na nacionalni in mednarodni ravni.

Kulturciklin, Kruševac, Srbija

Kulturociklin je neformalna umetniška pobuda, rojena iz ideje, da mladim zagotovi alternativni pristop k umetniškemu izobraževanju. Pri svojem delu uporabljamo tehnike fizičnega, družbeno angažiranega in dokumentarnega gledališča. Delo skupine Kulturociklin je bilo predstavljeno kot primer navdihujočega dela na številnih mednarodnih konferencah, vključno z “Educate with Culture – Towards a Society Where Values Matter” (BAZAART, 2019), “Creative Education – Preparedness for Unpreparedness” (BAZAART, 2020/2021), UNESCO “Teden umetnostnega izobraževanja” (2021), IDEA – Mednarodni festival gledališča in izobraževanja “Together We Go On” (2021) in mednarodna konferenca “Gledališče za šole” (2022) Archa Theatre Praga kot del projekta “WhatSAP – Izmenjava praks družbeno angažirane umetnosti”, v katerem je Sandra Maksimović delovala kot trenerka in izvajalka (2022). Za naše delo pri izvajanju ustvarjalnih gledaliških procesov v učilnici smo bili nagrajeni kot Najboljši izobraževalec Srbije leta 2020 in okoljska zvezda za mentorstvo mladih (Mater Terra, Beograd). Trenutno sodelujemo v projektu “Kulturagora”, katerega cilj je opolnomočiti vrstniške pedagoge in jih vključiti v skupnost, v kateri živijo.

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

DELAVNICE

Gledališče /3 delavnice:
1. BITI ODPOREN / Being resilient / mentor: Damir Dado Chobo
Sindrom antropocena: kompleks okoljske degradacije, biološkega iztrebljanja v obliki izgube vrst, epidemij nekomunicirajočih bolezni, podnebnih sprememb in naraščajoče nesramnosti v javnem in strokovnem diskurzu. Simbiocen lahko preseže te trende. Zdravje ljudi, kraja in planeta zahteva sočutje, izobraževanje s zgledom, vljudnost in raznolikost misli.
Izhodišče:
Susan L. Prescott
Ključni pojmi: antropocen, simbiocen, okoljska degradacija, biološko iztrebljanje, epidemije bolezni, nesramnost, vljudnost, sočutje, izobraževanje
Pesem:
Ko je bilo svet nekoč popoln
AVTORICA: JOY HARJO
Ko je bil svet nekoč popoln in srečni smo bili v tem svetu. Potem smo ga jemali za samoumevnega. Nesreča je začela majhno šumenje v zemeljskih umih. Potem pa je dvom pronicnil s svojo krvavečo glavo. In ko je dvom raztrgal mrežo, Vsi demonski pomisleki So skočili skozi – Uničili smo svet, ki smo ga prejeli Za navdih, za življenje – Vsak kamen ljubosumja, vsak kamen Strahu, pohlepa, zavisti in sovraštva je pogasil luč. Nihče ni bil brez kamna v svoji roki. Tam smo bili, Spet tam, kjer smo začeli. Trkali smo se drug ob drugega V temi. In zdaj nismo imeli več kraja za bivanje, saj nismo znali Živeti drug z drugim. Potem se je eden od spotikajočih se usmilil drugega In delil odejo. Iskra prijaznosti je naredila luč. Luč je odprla vrzel v temi. Vsi so sodelovali, da bi naredili lestev. Oseba iz klana Vetra je prva splezala v naslednji svet, Potem drugi klani, otroci teh klanov, njihovi otroci, In njihovi otroci, vse do zdaj, v to jutranjo luč, do tebe.
Konceptualne ideje:

Plesno-gledališka delavnica bo zasnovana na zgoraj omenjenem izhodišču in ključnih pojmovih. Delali bomo na raziskovanju teh pojmov s pomočjo dramatičnih orodij in telesnih vaj, dokler jih ne strukturiramo v povezano gledališko predstavo. Pesem bo služila kot končni dražilec, ki bo pomagal oblikovati dramsko strukturo in glavni konflikt znotraj nje. Delavnica je namenjena izzivanju, izobraževanju in zabavi udeležencev – pa tudi občinstva med končno predstavo.
2. “Premikaj se – prilagodi se – preoblikuj se!” / mentorica Sandra Maksimović
Povzetek: S pomočjo različnih tehnik kreativne drame, drame v izobraževanju in gledališča v izobraževanju (slika gledališče, platformno gledališče, kompleksni dražilec, forumsko gledališče, objektno gledališče) dvigujemo zavest in poglabljamo tri odnose – odnos s samim seboj, z drugimi in z okoliškim svetom, zlasti naravo. Ustvarjene slike/prizori postanejo osnova in gradivo za ustvarjanje celovitih predstav. Ime delavnice poudarja potrebo po aktivaciji telesa kot temeljnega pogoja za sproščanje čustev in misli – kreativna drama kot akt osvoboditve.
Delavnica bo prav tako omogočala priložnosti za utelešanje in raziskovanje odpornosti, ki jo najdemo v naravi. Skozi gibanje, glas in pripovedovanje zgodb lahko udeleženci poglobijo svoje razumevanje povezanosti med človeško odpornostjo in naravnim svetom. Delavnica bo tudi omogočila izkušnjo uporabe AI – Chat GPT v povezavi z artivizmom.
Te dejavnosti spodbujajo tudi ustvarjalnost, sodelovanje in samorefleksijo, kar spodbuja globlje spoštovanje do naravne odpornosti.
Pesem Chat GPT kot delovni material: “Iz majhnih semen, ki rastejo s krhko močjo, Do visokih dreves, ki sežejo proti svetlobi. Letni časi se spreminjajo in pokrajine preoblikujejo, Vendar se narava prilagodi, njena odpornost postane norma.” “Gosenica, zavita v kokonu stiske, Se izleže kot metulj, ki objema novo življenje. Preoblikujejoč boj v krila milosti, Tudi mi najdemo moč, ko se objamemo.” “Iz razbitih sanj zgradimo nekaj novega, Nasičeni z odpornostjo najdemo, kar je resnično. Z vsako premagano oviro se razširjamo, Raztezamo svoje meje, roka v roki.” “Torej, naj spoštujemo rast, ki jo vidimo, V naravni lepoti, v tebi in v meni. Ob soočanju z nasprotnostmi najdemo svojo moč, Cvetimo z odpornostjo, dosegamo nove višine.”

3. Trdoživost vseh oblik in velikost / mentorja: Yasmin Seemers in Miha Maver
Odpornost in prožnost sta temelja človeške izkušnje in igrata pomembno vlogo pri naši sposobnosti soočanja z izzivi in negotovostmi v življenju. To omogoča preživetje in rast posameznika in skupnosti, izpostavljenim vsakdanjim življenjskim izzivom. Izraža se tudi v malenkostih – pogosto se kaže v vsakodnevnih dejanjih in odnosih, ki se zdijo nepomembni, vendar igrajo ključno vlogo pri prilagajanju, učenju in življenju. V delavnici bodo raziskovali in izpostavili običajna in nenavadna dejanja odpornosti iz perspektive udeležencev pri čemer bodo uporabljali zvok, film ter njihova telesa.

Delavnica za permakulturo
Beseda permakultura izhaja iz besed “trajno”, kar pomeni trajnostno, in “kultura”, ki se nanaša na odnos.
Izhodišče je ekološka pridelave hrane, ker pa je vse med seboj povezano, se permakultura razteza na vsa področja človekovega bivanja. Pomen permakulture je v ohranjanju življenja na planetu: ohranjanju in izboljšanju čiste vode, zraka, rodovitnih tal, kakovostnem življenju vseh živih bitij v različnih življenjskih okoljih …
Permakultura trdi, da je mogoče živeti v naravnem okolju, ko je vse v ravnovesju. Temelji na treh pomembnih sestavinah, ki jih je treba živeti uravnoteženo:
• etika
• ekologija
• ekonomija
V delavnici bo predstavljena filozofija permakulture, ki kot način razmišljanja obsega vsa področja človeške eksistence, poudarek pa bo na praktičnem delu.
Po principih permakulture bomo postavili visoko gredo ter poskusno tudi viseče grede, primerne za pridelavo hrane v urbanem okolju.
Tekom izmenjave bomo obiskali tudi organizacijo Samooskrbni.net in strokovnakinjo s področja permakulturo gospo Sanjo Lončar ter kmetijo Matjašič v Metliki, ki pri kmetovanju uporablja metodo elektro kmetijstva.

Video delavnica
Kako se predstaviti in izraziti z gibljivo sliko, fotografijo, videom, tako da je gledljivo, informativno, jasno in nedvoumno. Medij, ki nas bo res zanimal in s katerim bomo delali med izmenjavo, je kamera. Na delavnici bomo spoznali video v vseh dimenzijah, ki nam jih ponuja, odkrili njegove meje in možnosti v obstoječem okolju ter s trenutno razpoložljivimi viri. V procesu videodelavnice bomo prehodili vse stopnje ustvarjanja konkretnega dela, od ideje do končnega izdelka. Ukvarjali se bomo z vprašanji, kako ustvariti dobre, kakovostne in uporabne videoposnetke. Naučili se bomo, kako pravilno uporabljati kamero, kako jo pravilno postaviti za ustrezen in dober posnetek, kako združiti več različnih posnetkov, jih opremiti z grafiko in uskladiti z glasbo. Spoznali bomo osnove filmskega jezika – snemanje in montažo.
Delavnica grafičnega oblikovanja in ulične umetnosti
Na delavnici bomo raziskali temo letošnjega projekta “BITI/Being Resiliance” skozi različne medije. Udeleženci delavnice bodo skozi delovni proces razvijali in krepili svoje znanje in veščine na področju grafičnega oblikovanja, likovne umetnosti, scenografije in tehnik grafita. Delavnica bo razdeljena na več odsekov, udeleženci pa se bodo udeležili in povezali tudi z drugimi delavnicami. Vsak dan bomo iskali umetniške rešitve in odgovore na vprašanja, ki se pojavijo pri analiziranju naše teme.

Skupina DRES: za dokumentacijo, raziskave, evalvacijo in spremljanje
Skupina sodeluje in vzpostavlja stik z vsemi drugimi delavnicami; raziskuje delovni proces, vsakodnevno dokumentira dogodke na delavnicah in skrbi za objavljanje fotografij, videoposnetkov in posnetkov v realnem času na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube) in na spletni strani. Naloga skupine je tudi oceniti in potrditi novo pridobljene kompetence, znanje in veščine v projektu, za kar se uporablja orodje Youthpass. Člani skupine pridobivajo znanje na področju družbenih omrežij, urejanja spletnih strani, potrjevanja znanja, kjer bodo ustvarili Youthpass certifikate za druge udeležence izmenjave, obdelave fotografij, spoznali bodo tudi uredniško delo in se naučili odprte komunikacije in timsko delo.

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Mlad.si – https://www.mlad.si/projekt-mednarodne-izmenjave-mladih-biti-odporen-v-ljubljani/

Mlad.si – https://www.mlad.si/mednarodna-mladinska-izmenjava-biti-odporen-v-dijaskem-domu-ivana-cankarja/

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Matic Kraševec, koordinator projekta
Matic Kraševec, rojen leta 1983,  je povezan s skupino Pozitiv že od samih začetkov, sodeloval je že pri organizaciji preteklih izmenjav. Je diplomiran pravnik, aktiven v sektorju nevladnih organizacij že vrsto let. Organiziral je številne izmenjave, seminarje ter izobraževanja v okviru Društva evropsko usmerjenih študentov, deloval kot mentor za erasmus študente, kot vodja prostovoljnih delovnih taborov na Islandiji, pa tudi kot pravni svetovalec pri Centru za razvoj nevladnih organizacij, kot turistični vodič ter kot pravni zastopnik za prosilce za azil. Trenutno je zaposlen kot vodja hostla ter opravlja  funkcijo koordinatorja   izmenjave.

Drago Pintarič, profesor zgodovine in sociologije, pedagog in mentor za medijske in scenske dejavnosti na področju mladinskega dela. Je ustanovitelj in vodja skupine in nevladne organizacije KUD Pozitiv, ki deluje v okviru Dijaškega doma Ivana Cankarja iz Ljubljane. Kot so-avtor in glavni koordinator je sodeloval pri pripravi in izvedbi številnih projektov, ki so bili odobreni in sofinancirani s strani Ministrstva za šolstvo RS, Ministrstva za kulturo RS, Mesta Ljubljane, programov Evropske komisije (program Mladina in Mladi v akciji), Evropske kulturne fondacije, ipd. V zadnjih 25. letih dela z mladimi je ustvaril tim mladih ljudi, s katerimi sodeluje in izvaja projekte mednarodnih izmenjav. Pričujoča izmenjava je 11 po vrsti, financirana s strani Evropske komisije (program Mladina, Mladi v akciji, Erasmus+).

Boštjan Božič, rojen leta 1979, neodvisen, svoboden vizualni umetnik, mentor in svobodni predavatelj na področju fotografije, videa in multimedije. Od leta 2010 se profesionalno ukvarja s pedagoškim delom, na področju formalnega in neformalnega izobraževanja. Kot bivši profesor na srednjih šolah in VIST-u sodeluje na številnih projektih povezanih z multimedijskimi aplikacijami in izražanjem s sliko in zvokom doma in tujini. Zadnje desetletje kot mentor uspešno vodi »VideoSvet« – video delavnico KUD-a Pozitiv v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kjer je trenutno zaposlen kot vzgojitelj. Kot mentor je vodil video delavnico tudi v predhodnih izmenjavah projekta BITI.

Damir Čobo, rojen 19. julija 1994, z vzdevkom Dado, izvira iz Kakanja, Bosna in Hercegovina, kjer je začel nastopati v gledališčih pri 12 letih, da bi se izognil in nasprotoval bosanski politiki segregacije. Ima dodiplomski študij drame (igralec/režiser) na Bennington College. Med študijem je sodeloval pri številnih projektih izvajalnih umetnosti in delavnicah kot igralec, plesalec, režiser, koreograf in oblikovalec osvetlitve. Med študijem se je pridružil gledališču Theatre Without Borders, kjer je ostal aktiven. Po diplomi se je preselil v New York, kjer je nadaljeval svojo pot v svetlobi in ustvarjanju. Učil se je od močnih in navdihujočih umetnikov, kot so Jim Houghton, Tina Landau, Charles Mee, Tuce Yasak, Daria Fain, Marjani Forte in mnogi drugi. Leta 2018 je začel delati kot učitelj gledaliških umetnosti IB na United World College v Mostarju. Kmalu po selitvi v Mostar se je pridružil ansamblu Mostarskega mladinskega gledališča, kjer je delal kot igralec in režiser pri različnih igrah. Nedavno je sodeloval pri novem filmu Jasmile Žbanić Quo Vadis Aida, kjer je prevzel vlogo asistenta v umetniškem oddelku in asistenta umetniškega direktorja. Dado je trenutno predsednik Nacionalnega odbora United World College za Bosno in Hercegovino.

Žan Dolinar, rojen 1994, se je skupini Pozitiv pridružil v letu 2010. V okolje Dijaškega doma Ivana Cankarja je uvedel uporabo digitalnih kanalov za komunikacijo z mladimi. V Pozitivu že petič sodeluje pri pripravi in izvedbi mladinskih izmenjav BITI. Sodeloval je tudi z Litvansko asociacijo neformalnega izobraževanja, kjer se je učil uporabe in implementacije digitalnih potrdil in drugih digitalnih sredstev v neformalnem izobraževanju.

Radovan Jaušovec, rojen leta 1983, samozaposleni v kulturi. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval v Ljubljani na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. V tem času se je začel aktivno ukvarjati z gledališčem (fizično in eksperimentalno gledališče), oblikovanjem svetlobe ter filmom in videom, kot sodobnim komunikacijskim sredstvom. Kot avtor in soavtor je ustvaril več gledaliških in filmskih projektov, ter sodeloval na mladinskih mednarodnih izmenjavah. Za svoja dela je prejel več domačih in mednarodnih nagrad. Trenutno deluje kot predsednik KUD-a Samosvoj in član KUD-a Pozitiv ter zunanji sodelavec in mentor pri obeh omenjenih organizacijah.

Urška Klajn Marion, rojena leta 1989, je po osnovni šoli v Radečah obiskovala Gimnazijo Celje Center in kasneje vpisala študij na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je diplomirana umetnostna zgodovinarka in magistrica profesorica slovenistike. Poučuje slovenščino na osnovni šoli v Ljubljani in se že več kot 15 let aktivno ukvarja z ljubiteljsko kulturo; vodi prireditve, piše scenarije, režira predstave ter trenutno kot igralka sodeluje v domačem gledališkem društvu v Vrhovem ter v Šentjakobskem gledališču Ljubljana. Za svoje gledališke vloge je v okviru mnogih festivalov v organizaciji JSKD prejela že več nagrad na širšem regijskem nivoju, med drugim dvakrat nagrado regijskega selektorja za glavno žensko vlogo v okviru Linhartovega srečanja, ter prejemnica nagrade za glavno zensko vlogo na 34. Cufarjevih dnevih. Za inovativen pristop k režiji je bila nagrajena na srbskem festivalu za mlade gledališke skupine, DOPS, ki se vsakoletno odvija v mestu Jagodina. Od leta 2016 je tudi članica KUD Pozitiv, kjer kot mentorica ustvarja predstave z dramsko gledališko skupino »Ivan Cankar«, zelo aktivno pa se ukvarja tudi s sinhronizacijo risank in drugih televizijskih vsebin za otroke in mlade.

Patrik Komljenović je ilustrator, rojen leta 1998. Od otroštva se ni kaj preveč spremenilo, še vedno rad poprime za barvice, svinčnike, si umaže roke, razmeče svojo delovno površino, a vedno nekaj ustvarja. Leta 2012 je začel sodelovati z založbo Smar-Team d.o.o. kot mladi illustrator, kar ga je tudi popeljalo na kreativno pot šolanja na Srednji šoli za oblikovanje in in fotografijo v Ljubljani. Preko raznih razpisov, natečajev in možnosti kreativnega ustvarjanja v KUD-u Pozitiv je za svojo študijsko pot izbral študij vizualnih komunikacij na smeri ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V raziskovanju diplomskega dela se je osredotočil na oblikovanje stripa in izvedel delavnico stripa za otroke slovenskih družin na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Berlinu. Trenutno se na magistrskem študiju ilustracije posveča osebnemu likovnemu izrazu in svoje ideje prikazuje v oblikovanju in ilustriranju knjig, oblikovanju gledaliških plakatov, skozi pasice v stripih in skozi mnoge ilustracije, ki jih ustvarja.

Sandra Maksimović je profesorica in gledališka pedagoginja na srednji šoli šoli ter umetniška vodja neodvisne gledališke skupine Kulturociklin. Od leta 2014 se ukvarja s formalnimi in neformalnimi projekti gledališča v izobraževanju ter dokumentarnega gledališča. Za svoje delo pri uvajanju kreativnega gledališkega procesa v učilnice je bila nagrajena kot Najboljša učiteljica Srbije leta 2020. Trenutno se izobražuje na specialističnem študiju Uporabnega gledališča v Novem Sadu.

Matej Markovič, rojen leta 1988, je po zaključku Osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru šolanje nadaljeval na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, kjer je maturiral iz Industrijskega oblikovanja. Študij je nadaljeval na Fakulteti za dizajn v Trzinu, smer Vizualne komunikacije. Od leta 2010 živi in dela v Ljubljani, primarno na področju grafičnega oblikovanja ter tudi slikarstva (Murska Sobota, Ljubljana, Ljutomer) grafitiranja oz. street arta, fotografije in tetoviranja. Kot scenograf in rekviziter je sodeloval pri slovenskih televizijskih serijah (Reka ljubezni, Usodno vino) ter oglasih različnih produkcijskih hiš (perfo produkcija, temma-x). Od srednje šole je aktiven član KUD-a Pozitiv, kjer je sodeloval kot performer in sokreiral mnoge predstave. Je mentor umetostnih delavnic in aktivni udeleženec mnogih Pozitivovih projektov.

Orhan Maslo, rojen leta 1978, direktor (in ustanovitelj) Rock šole iz Mostarja, glasbenik, menager in producent ter glasbeni pedagog. Kot avtor je sodeloval z velikimi imeni evropske glasbe (npr. Brian Enno) ter bil tudi dolgoletni član znane skupine Dubioza Kolektiv, je hkrati tudi direktor mednarodnega Mostar Blues & Rock Festivala in tudi menager studia v Pavarotti centru v Mostarju. Ob vseh navedenih referencah pa velja v luči prijavljenega projekta omeniti predvsem njegove pedagoške – mentorske kvalitete. Z Orhanom sodelujemo sedaj že v četrtem projektu. Kot mentor Rock delavnice uspeva animirati in angažirati mlade za sodelovanje v projektu ter jim pomaga pri učenju in pridobivanju novih znanj in veščin, ki jih mladi pozneje s pridom uporabijo.

Miha Maver, rojen leta 1979, je diplomirani inženir arhitekture in urbanizma. Študij je končal na Fakulteti za Arhitekturo v Ljubljani, trenutno pa dela kot vzgojitelj v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Je eden izmed ustanovnih članov skupine KUD Pozitiv. Kot mentor je leta 2011 začel delati v teatru in skupini KUD Pozitiv, kjer je v ustvaril več celovečernih plesno gledaliških predstav: Hrabri novi svet, Matica, Maya, Popotniki, #REALNOST, Amaranth, Wetiko, Nasprotja in Tovarna neviht. Njegovi projekti vključujejo tudi scenografsko delo in oblikovanje svetlobe, saj dela tudi kot lučkarski tehnik. V zadnjih 10. letih je delal kot mentor, koordinator programa in vodja delavnic v KUD Pozitiv. Vključen je bil tudi v realizacijo šterih predhodnih mednarodnih mladinskih projektov ter veliko drugih delavnic povezanih s tem področjem. Bil je eden od glavnih urednikov Kreatorij TV, kjer je bilo v letu 2020 in 2021 ustvarjenih 20 oddaj. Je vodja festivala mladinskega inovativnega teatra – Festival MIT

Bojan Matjašič ima raznoliko ozadje, vključno z izobrazbo na področju oblikovanja, fotografije, etnologije in kulturne antropologije. Z 16-letnimi izkušnjami kot multimedijski oblikovalec, video umetnik in razvijalec spletnih strani je pri 33 letih opravil pomemben prehod kariere in se vrnil na družinsko kmetijo v Metliki.

Sprejemajoč trajnostne principe in inovativne tehnologije, kot so biodinamika, permakultura, elektrokultura in magnetokultura, si Bojan prizadeva ustvariti kmetijo, ki se usklajuje z naravo in pozitivno prispeva k ekosistemu. Njegov pristop se osredotoča na frekvenco, vibracijo in namero za povečanje rasti rastlin in produktivnosti kmetije, pri čemer je elektrokultura ena od novejših praks, ki jo integrira v omenjene principe kmetovanja.

Jasmin Sameer  Shlalda je izjemno nadarjena palestinska igralka, ki je formalno izobraževanje iz igralskega dela pridobila na Drama Academy v Ramali v sodelovanju s Folkwang Univerzo umetnosti v Nemčiji (2014). Skozi svojo kariero je svoj talent predstavila na različnih gledaliških odrih in sodelovala z uglednimi producentskimi družbami tako doma kot mednarodno. Poleg igralskih vlog v gledališču in filmu je tudi mentorica igre gledališke , vodila je tako profesionalne kot tudi mlade začetnike. Poleg tega se ukvarja s humanitarnim delom kot medicinska klovnesa, sodeluje pri uveljavljeni mednarodni ekipi Rednoses International.

Robi Kroflič

Robi Kroflič je redni profesor za področji obče pedagogike in teorije vzgoje na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je nosilec predmetov  Teorija vzgoje, Pedagoška obravnava oseb s posebnimi potrebami, Načrtovanje vzgojnega koncepta javne šole in Teorije čustvenih in vedenjskih težav. Ožja področja njegovega znanstvenega delovanja so različne teme obče pedagogike in teorije vzgoje: teorije pedagoške avtoritete in pedagoškega erosa, teorije spodbujanja prosocialnega, moralnega in identitetnega razvoja otrok in mladostnikov, inkluzivno izobraževanje, discipliniranje in kaznovanje ter proučevanje umetniške izkušnje kot enega osrednjih medijev vzgoje.
V zadnjih letih je izoblikoval koncept celovitega induktivnega vzgojnega pristopa, pri preizkušanju tega koncepta pa je posebno pozornost namenjal tudi pogojem za večjo participacijo in emancipacijo otrok iz ranljivih družbenih skupin. Posebno pozornost je namenjal tudi spodbujanju prosocialnega in moralnega razvoja preko umetniških izkušenj. Bil je (ali je še vedno) vključen v številne projekte v zvezi z vzgojo preko umetnosti: European Multiple Choice Identity, Kulturno žlahtenje najmlajših, Land art, Urbana umetnost, Grafika, Pripovedovanje zgodb s pomočjo fotografije, Igrišče za gledališče, SKUM (Razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo) ter MOL generacije v art kinu Kinodvor.  

Sanja Lončar

Sanja Lončar,  že 17 let vodi največje nevladno gibanje – informacijsko središče zazdravje.net. V sodelovanju s strokovnjaki raziskujejo preverjene naravne rešitve za različna področja sodobnega življenja. Vodi predvanja, delavnice in seminarje v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. 

Sanja je tudi soavtorica več kot 25 knjižnih uspešnic, od česar je 7 priročnikov prevedenih tudi v nemški jezik. Je direktorica Zavoda za celostno samooskrbo in največ svojega časa posveča aktivnemu preiskušanju različnih naravnih rešitev s področja pridelave, predelave, zeliščarstva in novih socialnih konceptov. 

Kot sopredsednica društva samooskrbni.net pa povezuje posameznike, ki si prizadevajo za samooskrbo in so-oskrbo na vseh koncih Slovenije. 

Več na 

https://sl.wikipedia.org/wiki/Sanja_Lončar

Katka Žbogar

Katka Žbogar (roj. 1982) je diplomirana etnologinja, kulturološka antropologinja in vzgojiteljica. Ob materinski vlogi je aktivno delovala v različnih iniciativah in prostovoljstvu v poklicnem življenju. Vodila je Leader projekte, vključno z zasaditvijo vrtov pred vrtci in šolami ter sadovnjaki. Kot etnologinja je pridobila EU sredstva za odprtje petih Rokodelskih centrov DUO pred 13 leti (https://www.centerduo.eu/), ki danes ohranjajo rokodelsko dediščino.

Kot pedagoginja in etnologinja je aktivno sodelovala pri organizaciji dogodkov povezanih z dediščino, naravo in mladino. Redno vodi oddajo “Zdrave veščine odraščanja” na Radiu Kranj ter srečanja za starše in mladinske pohode.

Pred 5 leti je ustanovila Zavod KRES, ki se osredotoča na sistemsko preprečevanje digitalne zasvojenosti. Projekt “Živi Živo _ življenjske veščine odraščanja” in “Rane ekrana” je bil v izboru ministrstva EU PROJEKT; MOJ PROJEKT julija 2023 med TOP 10. Pripravili so Kurikulum za zdravljenje digitalne zasvojenosti, ki čaka na sistemsko podporo.

Leta 2023 vodi programe za mladostnike v PUM-i in sodeluje pri projektu Erasmus+ “GREEN UP” z nevladnimi organizacijami iz Danske in Hrvaške. Kot aktivna nevladnica se zavzema za povezovanje narave, človeka in kulture v smislu samooskrbe in skupne dobrobiti.

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

 Zaključna razprava v projektu “Biti Odporen” (avgust 2023)
Uvod v razpravo, ki ga je pripravil prof. Robi Kroflič, profesor teorije izobraževanja na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko:

“Izobraževanje izhaja iz naše ljubezni do sveta. V svetu pa obstaja veliko dobrih stvari, ki jih velja ohranjati… Mladim moramo omogočiti, da se vključijo v obnovo stvari, ki pripadajo svetu, jih pomladijo in znova obudijo v življenje. Tako je izobraževalna ljubezen vedno dvoplastna: ljubezen do sveta gre z roko v roki z ljubeznijo do nove generacije… In takšna post-kritična pedagoška filozofija omogoča preoblikovanje trenutnih življenjskih praks, ki so uničujoče za okolje.” (Hodgson, Vlieghe, Zamojski (2018). Izobraževanje in Ljubezen do Svet – Artikulacija Post-Kritične Pedagogike)
Za obnovo sveta potrebujemo upanje za vse tiste, ki trpijo posledice onesnaženega okolja in brezsrčne politike. Vendar, kot je zapisala Greta Thunberg v knjigi The Climate Book: “… upanje ni nekaj, kar vam je podarjeno; to je nekaj, kar si morate prislužiti, ustvariti. Ne morete ga pasivno dobiti, tako da stojite ob strani in čakate, da nekdo drug nekaj stori. Upor je dejanje. To je stopanje izven svoje cone udobja.” (Thunberg et al. (2013) The Climate Book)
Up, ki ga Greta Thunberg poziva, je torej povezan z našo pripravljenostjo na spremembo in dejanje.
SPONTANO UPOR MLADIH IN UMETNIKOV
Upor proti tradicionalnim kulturnim kodam se pri mladih pojavi takoj, ko se oblikujejo kot posebno družbeno skupino med otroštvom in prevzemom polne odrasle odgovornosti. To se je zgodilo v drugi polovici 19. stoletja, ko se je pojavilo prvo mladinsko gibanje “The Wander Birds” v Nemčiji.
V Sloveniji se je prvo bolj strukturirano mladinsko gibanje pojavilo v 1920-ih letih – to so bili “Križarji”, napredna katoliška mladina. Prva študija o pomenu mladinskih gibanj in upora je bila objavljena leta 1931 in napisal jo je Stanko Gogala. Osnovno sporočilo študije je bilo, da mladinsko vstajenje proti tradicionalni avtoriteti odraslih ne bi smeli videti kot “problem”, ampak kot nujen gesta v procesu iskanja osebnega pomena in moralne samopodobe. Mladi ne zavračajo avtoritete kot take, ampak iščejo vodje/vzornike, ki jih bodo spodbujali, da bodo aktivno in neposredno dojemali objektivnost sveta. Mladi torej ne stremijo k razgradnji šol kot nosilcev kulturnih vrednot, ampak k “notranji samopodobi” in “izobraževalnem sodelovanju.” Iščejo učitelje/vodnike, ki so “avtentične osebnosti.”
Podobni procesi se pojavijo v novih estetskih gibanjih v tem obdobju, ko se pojavljajoči umetniki poskušajo uveljaviti svoje lastne estetske koncepte, vendar že uveljavljena umetniška skupnost teh konceptov pogosto ne sprejme takoj. Ikoničen primer je ustanovitev Salona zavrnjenih (Salon des Refusés) leta 1863 v Parizu. Ker mladi ne iščejo le svoje resnice, ampak tudi načine izražanja, ni naključje, da so mladinska vstajenja v 20. stoletju tesno povezana z nastajajočo popularno kulturo in množičnimi mediji.
Oblike mladinskega upora znotraj povojnih gibanj so številne, razpon med strategijami bega v lastni svet in neposrednega družbenega upora (Robert Merton), kot so študentski protesti v poznih 60. in zgodnjih 70. letih. Naraščajoči individualizem in družbeni anomizem (sprostitev vezi med posameznikom in družbenimi institucijami, kot je ujeto v izjavi Margaret Thatcher, da “ni družbe”) spodbujan z neoliberalizmom učinkovito preusmerja upor v nove oblike bega (avtonomne scene). Kljub temu pa je javni družbeni upor mladih ponovno izbruhnil v zadnjem desetletju, zlasti v povezavi z ekološkimi temami (Greta Thunberg) in naraščajočim totalitarizmom v povezavi z ukrepi ob pandemiji.
Podoben preboj v javno družbeno sfero je mogoče opaziti tudi v svetu sodobne urbane umetnosti v obliki “umetniškega aktivizma”, ki označuje posebno vrsto angažirane umetnosti, ki: • Izvira iz civilnega aktivizma • Se pojavi v javni sferi, vključno z gerilskimi akcijami v uveljavljenih umetniških institucijah • Izvira iz izkušenj s poulično umetnostjo • Se kaže v različnih oblikah, kot so javni prostorski murali, instalacije, performansi • Nima nujno cilja kritiziranja ali upodabljanja trenutnih razmer, temveč k sprožanju odzivov in mobiliziranju ljudi za vprašanje statusa quo.
UPOR MLADIH IN ŠOLA
V izobraževalnem okolju je podpora mladinskemu uporu povezana z: • Priznavanje enakosti inteligence med učiteljem in učencem (Rancière), kar pomeni, da mladi posedujejo dovolj sposobnosti za ustvarjalno delovanje (Malaguzzi); • Priznanje, da “konformno vedenje (doseženo z disciplino, opomba R.K.) samo po sebi ni zadosten cilj za moralno izobraževanje, čeprav nedvomno vsebuje določeno mero družbene vrednosti.” (Wringe, C. (2006). Moralno izobraževanje – Onkraj poučevanja o prav in narobe) • Končni cilj izobraževanja naj bo subjektifikacija mladih (Biesta), kar pomeni, da bi morali izobraževalci mladim pomagati, da vstopijo v svet kot angažirani, kritični in odgovorni subjekti.
Pedagogika upanja (Freire) danes temelji na konceptu permakulture, ki odraža ljubezen do sveta in upanje, da lahko kreativno oblikujemo svet kot svoj dom, ne da bi uničili prihodnost planeta. Temelji tudi na ideji izobraževalnega pomena izkušenj iz prve roke, pridobljenih z aktivnim vključevanjem v ustvarjalne izobraževalne projekte, bodisi vstopanjem v umetniške prakse ali okoljske dejavnosti.
Izobraževalni pomen skrbi za svet in naše bivanje v njem, ki nadomešča tehnične in metafizične izkušnje sveta, je očiten v delih velikih filozofov 20. stoletja (npr. Heidegger) in temeljnih etičnih načel skrbi Nel Noddings, ki jih navajajo avtorji UNESCO-ve študije “Nov družbeni dogovor za izobraževanje (Ponovno razmišljanje o naši prihodnosti skupaj)”. Skrb je tudi pojav, ki je osrednji pri klasičnem razumevanju estezije, to je pozorna, osredotočena povezava z opazovanim in postavljenim svetom; in poetska pedagogika (Homan, Kroflič).
To je tudi končni cilj trenutnega projekta “Biti Odporen”.
KAKŠEN NAJ BI BIL POMEN NASLOVA “BITI ODPOREN” ZA MLADE DANES?
Biti odporen danes ne more več pomeniti romantičnega bega, kot je to veljalo med gibanjem “flower power” v času hipijev, temveč odpornost danes označuje bolj aktivno soočenje, celo upor: • S multinacionalkami, kot je Monsanto, ki onemogočajo samooskrbno permakulturno kmetovanje z genetsko spremenjenimi semeni; • Z političnimi režimi, ki tolerirajo mladinske kulture, dokler ostanejo omejene na individualistične prizore, vendar aktivno odvračajo mladinsko okoljsko in politično aktivnost; • Z vsiljeno digitalno kulturo, ki izkorišča algoritme družbenih medijev za promocijo potrošniškega razmišljanja in ustvarjanje lažnih novic ter iluzij trdnega pomena med enako mislečimi posamezniki; • In nazadnje, z izobraževalno kulturo, ki si prizadeva razvijati pri mladih predvsem tiste kompetence, ki služijo interesom globalnega kapitala, medtem ko spodbujanje umetniške ustvarjalnosti – ki bi lahko razvila pozoren in kritičen pristop k resničnosti – obravnava le kot sekundarni cilj. Zato vidim projekt “Biti Odporen” kot spodbudo za aktiviranje ustvarjalnih potencialov mladih.
S tem lepim razmišljanjem Juliana Mer Khamisa, enega od ustanoviteljev gledališča Freedom Theater iz Jamala, bi rad zaključil to osebno stališče o pomenu projekta “Biti Odporen”: »Svoboda izražanja pride prva, pred svobodo od okupacije in vsem drugim.«
Literatura:
• A new social contract for education (Reimagining our future together) (2021). UNESCO. Dostopno na: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000379707.locale=en
• Biesta, G. (2017). The discovery of teaching. New York in London: Routledge.
• Freire, P. (1999). Pedagogy of Hope: Reliving Pedagogy of the Oppressed. New York: Continuum Publishing Group.
• Hodgson, Vlieghe, Zamojski (2018). Education and Love for the World – Articulation of Post-Critical Pedagogy. Članek v reviji Foro de Educación, 16(24), 7-20. Dostopno na: http://dx.doi.org/10.14516/fde.576
• Homan, C. (2020) A Hermeneutics of Poetic Education. The play of the in-between. Lanham, Boulder, New York, London: Lexington Books.
• Kroflič, R.

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

»Ostati in obstati v času, ki prihaja – kako povečati svojo odpornost?«
Ogledi in predstavitve:
1. Gozdni vrt med fikcijo in resničnostjo – Koliko hrane lahko sami pridelamo – Sanja Lončar
2. Narejeno na Kitajskem ali narejeno z lastnimi rokami – kako narediti vse, kar potrebujemo / Katja Žbogar
3. Naredi sam – Naravna zdravila – modrost naših prednikov – Vanjo Frlic

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Ogled:
Izvir reke Krupe
Obisk:
Kmetije Matjašič
Med obiskom na njegovi kmetiji se boste naučili:
Podajte se na preoblikovalno potovanje, ko stopite v svet trajnostnega kmetijstva na naši kmetiji. Vodi vas Bojan Matjašič, naš izkušen kmet in vizionar, ki vas bo popeljal skozi inovativne tehnike elektrokulture v kmetijstvu, kjer se šibki električni tokovi uporabljajo za spodbujanje rasti semen, rastlin in tal. Prav tako bomo spregovorili o pomembnosti namere ter komunikaciji z rastlinami. Spoznajte starodavno modrost biodinamike, permakulture in šamanskega učenja, ki jih Bojan vešče vključuje v sodobne prakse.

Doživite moč frekvence, vibracije in namere pri oblikovanju harmonije kmetije z naravo. Odkrijte, kako elektrokultura izboljšuje donose pridelkov, zmanjšuje odvisnost od kemikalij in spodbuja zdravo rast rastlin, s čimer ustvarja pot za odporno in bogato prihodnost. Pridružite se nam na tem obogatitvenem potovanju in vzpostavite trajnostne odnose z zemljo in njenim povezanim ekosistemom.”

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Dan 1 – 2. 8. 2023

1

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 2 – 3. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 3 – 4. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 4 – 5. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 5 – 6. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 6 – 7. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 7 – 8. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 8 – 9. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 9 – 10. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 10 – 11. 8. 2023

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Dan 11 – 12. 8. 2023

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Ljubljana, 2. 8. 2023 – 15. 8. 2023

Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.