MIT 2023

RAZPIS
Pogoji za sodelovanje

a) Srečanje mladinskih gledaliških skupin je namenjeno ljubiteljskim gledališkim skupinam, pri čemer sta pogoja, ki ju morajo izpolnjevati igralci/nastopajoči, starostna omejitev do vključno 25 let, celotna predstava pa ne sme biti krajša od 30 minut.

b) Na MIT-u lahko sodelujejo skupine, ki jih veseli odrsko uprizarjanje ter se s prijavljeno predstavo še niso udeležile festivala MIT v preteklih letih.

c) Prednost imajo sodobno/inovativno zasnovane predstave z avtorskim pristopom.

d) Vse prijavljene predstave si najprej ogleda selektor MIT-a, ki nato izbere 5 tistih, ki se bodo potegovale za dve glavni nagradi, MUZI – muzo za najboljšo predstavo v celoti ter muzo za inovativnost.

e) Skupinam, ki se bodo uvrstile na MIT, bo na voljo sodobno opremljena gledališka dvorana, primerna tudi za plesne predstave z vso tehniko in tehnično podporo osebja festivala. V kolikor skupina potrebuje specifično tehnično opremo, ki je organizator ne more zagotoviti, jo mora v dogovoru z organizatorji priskrbeti sama.

f) Izbor predstav temelji na naslednjih merilih:
• celovitost predstave: ocenjuje se režijski pristop, prepričljivost odrskega izraza, prepričljivost igre, inovativnost v scenografiji, kostumografiji ter glasbeni opremi predstave
• avtorski pristop: prednost imajo predstave, ki so avtorske – tako na ravni besedila kot na ravni uprizoritvenih praks
• inovativnost predstave: prednost imajo sodobno/inovativno zasnovane predstave, upošteva se inovativen pristop do študija, inovativno zasnovan koncept, aktualnost predstave, postavitev v širši družbeni kontekst.

g) Sodelujejo lahko predstave, ki se pravočasno prijavo. Rok za prijavo in oddajo videoposnetka je do 1. 12. 2022.

h) Nabor izbranih predstav bo objavljen najkasneje do 23. 12. 2022.

i) Otvoritev Festivala MIT in nastop prve tekmovalne skupine bo v torek, 10. 1. 2023, ostale predstave bodo sledile vsak naslednji torek do zaključka festivala in podelitve nagrad MUZ, ki bo v torek, 21. 2. 2023.

Nagrade

Tekmovalne predstave bo ocenjevalna 3-članska strokovna žirija, ki bo ob zaključku festivala podelila dve nagradi:
– MUZO za najboljšo predstavo v celoti,
– MUZO za inovativnost.

Prijava

Prijavo s povezavo do posnetka predstave naj skupine pošljejo na e-mail naslov FestivalMIT2023@gmail.com najkasneje do 1. decembra 2022.

Prijava naj vsebuje:

  1. Naslov in kratek opis predstave.
  2. Kratek opis skupine ter seznam nastopajočih: ime, priimek in starost.
  3. Povezavo do posnetka predstave.
IZBRANE PREDSTAVE 2023
1. Kaj bi rekel Ivan?

10.1.2022 ob 20:00 – Kaj bi rekel Ivan? / Gledališče Julke Dolžan Žirovnica Breznica (Mladinska skupina Češpljin kompot)

2. Infratanko

17.1.2022 ob 20:00 – Infratanko / Gledališče Glej, Ljubljana

3. Čas besnenja

24.1.2022 ob 20:00 – Čas besnenja / Mladi oder AMO, SNG Nova Gorica

4. Pride tak dan, pride tako leto, pride pajk

31.1.2022 ob 20:00 – Pride tak dan, pride tako leto, pride pajk / Gledališče Glej, Ljubljana

5. #HOTDONKI

14.2.2022 ob 20:00 – #HOTDONKI / Gledališka šola Prve gimnazije Maribor

6. ZAKLJUČEK FESTIVALA

21.2.2022 ob 20:00 – ZAKLJUČEK FESTIVALA in podelitev MUZ; Nasprotja / KUD Pozitiv, Ljubljana

KAJ BI REKEL IVAN? - MUZA za inovativnost

MIT o predstavi

Avtorji: Gašper Stojc in igralci skupine Češpljin kompot (avtorski projekt)
Režiser: Gašper Stojc
Nastopajoči: Ema Babič, Laura Slana Papler, Nina Arnež, Jan Čelesnik,
Gašper Klinar, Sašo Dijak
Ton in luč: Miha Šest
Kostumi in scenografija: igralska skupina Češpljin kompot

Kaj bi rekel Ivan Cankar, če bi v današnjem času vstal iz večnega spanca? Da nas je veliko, ki smo nauka željni, a hkrati nas je veliko tistih, ki služimo neumnosti, da lahko jemo njen beli kruh. Generacija hlapcev se menja, princip ostaja isti: ‘’Hlapčuj, da boš napojen in nasičen ter nič ne izprašuj, kdo ti je gospodar in kaj ti ukazuje!’’ Mi bomo izpraševali z našim mladostno kritičnim pogledom, razgalili varuhe neumnosti in vam prišepnili: ljudstvo, glej, tvoj pastir.

Ta predstava smo mi. Enoletni avtorski projekt, ki nas je povezal v gledališko družinico, je naše ogledalo družbi. Naš okvir je bil oče slovenske dramatike, bil je naš zgled in vodilo, ko smo aktualizirali njegova, še vedno aktualna dela. V predstavi nastopajo Cankarjevi liki, naši liki, liki iz občinskih novic in mi. Vsaka podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna.

MIT o skupini

Mladinska sekcija Gledališča Julke Dolžan, ki deluje v okviru Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica Breznica, Češpljin kompot, je skupina mladih nadobudnih gledaliških ustvarjalcev (srednješolcev in študentov), ki je nastala v letu 2021. Avtorska predstava Kaj bi rekel Ivan v režiji Gašperja Stojca je prvenec skupine, v katerem so skozi ustvarjanje predstave izlili svoja čustva, mnenja ter pogled na svet.

INFRATANKO

MIT o predstavi

Fotografija: Marijo Zupanov
Video in montaža: Borut Bučinel
Grafično oblikovanje: Grupa Ee / Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović
Izvršna produkcija: Nastja Miheljak, Anja Pirnat
Produkcija: Gledališče Glej
Podpora: MOL / JSKD / Ustvarjalna Evropa*
*Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije, programa Ustvarjalna Evropa, Kultura. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Infratanko. Neskončno majhna razlika, ki naredi neskončen razkorak med dvema popolnoma enakima predmetoma. Enega potisne onkraj vsakdanjega, rutino v vredno občudovanja. Kako tanka je ločnica med odrom in drugimi deli gledališča? Osebno izkušnjo in avtorskim delom? Uprizoritev je del projekta Future = NOW! A Youth Manifesto (FuN!), ki ga sofinancira Evropska unija preko programa Ustvarjalna Evropa (sklop Kultura).

MIT o skupini

Mladinska sekcija Gledališča Julke Dolžan, ki deluje v okviru Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica Breznica, Češpljin kompot, je skupina mladih nadobudnih gledaliških ustvarjalcev (srednješolcev in študentov), ki je nastala v letu 2021. Avtorska predstava Kaj bi rekel Ivan v režiji Gašperja Stojca je prvenec skupine, v katerem so skozi ustvarjanje predstave izlili svoja čustva, mnenja ter pogled na svet.

ČAS BESNENJA

MIT o predstavi

Avtorji: Mladi oder AMO
Mentorja: Živa Bizovičar, Lovro Zafred
Režiserka: Živa Bizovičar
Nastopajoči: Jaša Savnik, Jernej Markelj, Lara Flander, Lija V. Vremec,
Marjetka Puc, Mia Skomina, Sara Lisjak, Žak Zupan Galunič
Prevod in dramaturgija: Nik Žnidaršič
Strokovni sodelavec: Lovro Zafred
Oblikovanje svetlobe: Matjaž Bajc
Avtor videa in fotograf: Sašo Štih
Avtor glasbe: Janez Škrlec
Vodja projekta: Tereza Gregorič

Čas besnenja (ang. Age of Rage, 2019) je izrazito aktualno dramsko besedilo Jibbe Willemsa, ki je nastalo za nizozemsko gledališko skupino Toneelmakerij. Sledi mlademu dekletu in dogodkom okrog njenega rojstnega dne ter prikazuje odnos neoliberalne politike do delavskega
razreda. Dekle je bojevito in inteligentno, a jo bremenijo okoliščine, v katerih živi, sploh njen nizek ekonomski status, nad katerim besni. Odrasli (učitelji, policisti in političarka) njeno bentenje pripišejo njeni starosti, najstniškemu angstu, vendar besnenje mladega dekla nosi
veliko več. Osem mladih ustvarjalcev se s tekstom spoprijema s principi avtorskega gledališča. Skozi osebne izkušnje odpirajo vprašanja jeze, izločenosti iz skupine, medgeneracijskega in rasnega problema ter položaja mladih v Sloveniji in svetu.

MIT o skupini

Mladi oder AMO deluje na novogoriških odrih že od leta 1977. Sprva je deloval pod vodstvom in mentorstvom ustanovitelja Emila Aberška,za njim pa je leta 2014 vodenje skupine prevzela dramaturginja in režiserka Tereza Gregorič. Skupine AMO se je prijelo ime srce goriške mladine, saj je v vseh teh letih na oder stopilo več kot 400 mladih, še veliko več ljudi pa njihovo delo redno spremlja. Program Mladega odra AMO je danes zastavljen zelo široko in mladim ponuja žanrsko raznolike gledališke vsebine. Njihovo poslanstvo je v tem, da na oder privabijo še več mladih, ki jim poleg ustvarjalnega prostora nudijo raznolike in profesionalne mentorje z vseh področij gledališča. Poleg tega se z mladimi vključujejo v različne mednarodne projekte, kjer se srečujejo in izmenjujejo izkušnje z gledališčniki iz različnih držav.

#HOTDONKI - MUZA za najboljšo predstavo v celoti

MIT o predstavi

Avtorji: Gledališka šola Prve gimnazije Maribor
Mentorica in režiserka: Tatjana Peršuh
Nastopajoči: Jana Bjelobrk, Lena Hebar, Petja Golec Horvat, Špela
Kežmah, Lara Mavrič, Jure Senekovič, Stella Pogačić
Glasba: Borut Mori
Mentor za gib: Dušan Teropšič
Oblikovalec svetlobe in scenograf: David Orešič
Tehnična podpora: Luka Jaušnik, Gaja Miholač

Predstava #HOTDONKI skozi formo fizičnega gledališča razmišlja o stiskah mladih, ki jih prinaša sodobni svet digitalnih odnosov, virtualnih realnosti, izkrivljenih podob, nerealnih pričakovanj in predvsem odsotnosti človeka kot celote. Kot bitja iz mesa in krvi z vsemi čudovitimi anomalijami. Je zgodba o osamljenosti in iskanju pristnega stika s sočlovekom.

Mladi ustvarjalci skozi predstavo odgovarjajo na vprašanje sodobnega viteštva in raziskujejo lastne mline na veter. Celotna uprizoritev temelji na premisi, da če je don Kihot zblaznel zaradi prevelike izpostavljenosti viteškim romanom, ki poveličujejo pravičnost, solidarnost, herojstvo in še cel kup skoraj prežlahtnih vrlin, kdo in kakšni so potemtakem sodobni blazneži, ki so preveč izpostavljeni sodobnim »šund vsebinam« na Instagramu, TikToku, Facebooku in tako v neskončnost.

MIT o skupini

Predstava je produkcija dijakov Gledališke šole Prve gimnazije Maribor, ki so v šolskem letu 2021/2022 obiskovali tretji letnik. Gledališka šola Prve gimnazije Maribor že več kot dvajset let aktivno in intenzivno deluje na področju mladinskega teatra in gledališkega opismenjevanja. Poudarek je na izobraževanju in na procesu ustvarjanja. Tak pristop se je skozi leta izkazal za učinkovitega, kar dokazujejo številne nagrade in udeležbe na festivalih tako doma kot tudi v tujini.

Ekipa predstave #HOTDONKI se je po dvoletnem izobraževanju v tretjem letniku spoprijela z gibom in raziskavo sporočilnosti telesa. Predstava #HOTDONKI je rezultat tega procesa. S produkcijo drugega letnika, z lutkovno predstavo Naj bo lučka, so se uvrstili tudi na državni nivo Festivala Vizije – Festivala mladinske kulture, kjer so prejeli dva Vizionarja (za najboljšo lutkovno predstavo v celoti in za najboljšo igro in glasbo).

NASPROTJA in zaključek festivala

MIT o predstavi

Mentorstvo/režija: Miha Maver
Asistent režije: Patrik Komljenovič
Koreografija: Miha Maver, Patrik Komljenovič in izvajalci
Izvajalci: Nina Brandl, Klemen Bergoč, Nika Gašperčič, Tia Kadivnik, Domen Kene, Gaj Stantič Kobal, Pia Kološa,
Glasba: Domen Kene
Oblikovanje in vodenje svetlobe: Radovan Jaušovec Rado
Vodenje tona: May Jerko Trkaj
Scenografija: Andrej Hribar, Marko Omrzel
Producent: Drago Pintarič
Produkcija: KUD Pozitiv, Dijaški dom Ivana Cankarja

Dobro – slabo, ljubezen – sovraštvo, črno – belo, levo – desno, svetlo – temno. Nasprotja nas spremljajo skozi celotno življenje in so prisotna na vsakem koraku. Največji izziv pa je, kako ta nasprotja zbližati. Vse pogosteje se dogaja, da so si nasprotja tako različna, da nikakor ne najdejo skupne točke oziroma spoštovanja med seboj. Kje je sredina, kje je zmernost, kje je sprejemanje tako ene, kot druge strani?
V plesno-gibalni predstavi se bomo srečali z mladimi protagonisti, ki zastopajo vsak svoja stališča, poglede in načela. Ali lahko, kot individualisti, presežejo svoja prepričanja in začnejo sprejemati drugače misleče? Je možno, da se različni posamezniki povežejo v eno celostno družbo, kjer drug drugega spoštujejo in sprejmejo?
Skozi gib, ples in igro bodo igralci raziskovali trenja med odnosi v današnji družbi, gledalce pa vzpodbudili, da zgradijo lastna stališča do zgoraj navedenih vprašanj in problematike.

MIT o skupini

Teater Pozitiv je del širše skupine Pozitiv, ki deluje v Dijaškem domu Ivana Cankarja od leta 1996. Skupine, ki delujejo znotraj Pozitiva, so v prvi vrsti povezane s področjem mladinskega polja in neformalnega izobraževanja, pri čemer kot svoja orodja in s tem povezano metodologijo dela kot sredstvo uporablja sodobno mulitimedijsko, digitalno in scensko umetnost: ples in gledališče, publicistično dejavnost, video, flilm in internet. Pri delu v teatru posvečamo pozornost različnim gledališkim zvrstem, vključno z improvizacijskim gledališčem, v ospredju pa so gib, fizični teater ter sodobni ples. Od svoje ustanovitve je Teater Pozitiv na oder postavil 40 samostojnih avtorskih projektov, s katerimi je gostoval na številnih domačih in tujih festivalih ter prejel tudi več nagrad (npr. na Linhartovem srečanju, Vizijah, Transgeneracijah, Trema Fest, Ruma, Srbija, Juventafestu v Sarajavu, STAGE festival, Cluj – Napoca Romunija …).

FESTIVALSKA KNJIŽICA

Naloži knjižico na svojo napravo.