MIT 2024

RAZPIS

Povezava na prijavni obrazec.

IZBRANE PREDSTAVE
  • torek 9.1. 2024 ob 20:00 – Otvoritev festivala, Onduja – Laboratorij
  • torek 16.1. 2024 ob 20:00 – Antigona – Lutkovna skupina Zrna/Krožnik, Društvo Koruzno zrno in Srednja šola Slov. Bistrica
  • torek 23.1. 2024 ob 20:00 – Med tem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti – ggNeNi
  • torek 30. 1. 2024 ob 20:00 – Hobotnica počasi leze sama vase – Dijakinje Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije
  • torek 6. 2. 2024 ob 20:00 – sREČa – TEATERboš
  • četrtek 15. 2. 2024 ob 20:00 – zaključek festivala in podelitev nagrad MUZ, Tovarna neviht – KUD Pozitiv
ONDUJA

Laboratorij

O skupini:
Skupina Laboratorij je kranjska otroška in mladinska skupina, ki od leta 2006 deluje znotraj Lutkovnega gledališča Nebo. Skupina vsako leto ustvari novo avtorsko predstavo, pri čemer se poslužuje različnih uprizoritvenih konceptov. Skupina sama izbere temo, oblikuje besedilo, izdela lutke in izvede predstavo. Laboratorij v svojih predstavah združuje lutkovno, gledališko, glasbeno, likovno in plesno umetnost.

O predstavi:
V Onduji živijo Ondujci. So takšni kot mi. Imajo svoje življenje, običaje, pravila. Radi se družijo, se veselijo, so prijazni, spoštljivi, strpni. Imajo vsak svoje interese, talente, želje. Včasih se sprejo in takrat so neprijazni, nekateri celo zlobni. Pa so res taki kot mi? Predstava Onduja je predstava v predstavi. Spremljamo dekleta, ki se v želji po igri pozabavajo z lutkami, ki jih izdelajo iz časopisnega papirja. Usoda lutk je v njihovih rokah in dekleta se sproti odločajo ali bodo svojim figuricam podarila življenje, priskrbela hrano, jih naučila štetja, plesa, komuniciranja, jih spodbudila k čaščenju svojih stvariteljic, jih naučila sodelovanja ali pretepanja.

Avtorji: Skupina Laboratorij
Mentorica: Petra Stare
Režija: Skupina Laboratorij
Nastopajoči: Ajda Isa Bučevec, Kristina Kovačič, Zala Savnik, Neža Štular
Oblikovalec svetlobe in scenograf: Andrej Štular

PREDSTAVA ONDUJA 9.1.

foto: Tjaša Hozjan

ANTIGONA

Lutkovna skupina Zrna/Krožnik, Društvo Koruzno zrno in Srednja šola Slovenska Bistrica

O skupini:
Društvo Koruzno zrno in njegovo Lutkovno gledališče Koruzno zrno je bilo ustanovljeno v Slovenski Bistrici leta 1997. Kot podmladek lutkovnega gledališča je bila leta 2006 ustanovljena Lutkovna skupina Zrna. Ta se je v letu 2009 prvič koprodukcijsko in izobraževalno povezala s Srednjo šolo Slovenska Bistrica in ustanovila Lutkovni krožnik, ki deluje kot obšolski izobraževalni program. Njegov namen je gledališko-lutkovno izobraževanje in raziskovanje lutkovnega vesolja. Načelo »krožnika« je zimzeleno; dijaki naj od blizu spoznajo vse vidike snovanja lutkovne predstave. Lutke zato vedno izdelajo sami, besedilo za predstavo pa nastaja ob sprotnih improvizacijah ali izbrani književni predlogi.

O predstavi:
Antigona je brezčasna tragedija, ki skozi stoletja vznika kot Feniks. Doživela je prav toliko interpretacij, kot je razmišljujočih bralcev. Njeno srce je nihalo sveta. Družbi nastavlja zrcalo, posameznika pa nagovarja, naj vedno posluša sebe in naj se ne ukloni požrešni oblasti.

Avtorji: Sofoklej & Zrna & Krožnik
Mentor: Matevž Gregorič
Režija: Lutkovna skupina Zrna/Krožnik
Nastopajoči: Nuša Hojnik, Marja Bučar, Zoja Šuntner, Amadeja Komučar, Timotej Rožič, Nace Vrbek
Luč: Brin Gregorič
Ton: Aljaž Rožič
Scenografija: Jernej Obersne
Kostumografija: Zrna/Krožnik

antigona, 16.1.24 kreatorij

foto: Tjaša Hozjan

MED TEM KO SKORAJ REČEM ŠE ALI PRILIKA O VLADARJU IN MODROSTI

ggNeNi

O skupini:
Skupina ggNeNi v različnih zasedbah obstaja že 12 let. Letošnja zasedba je nastala proti koncu leta 2022, ko so se tri igralke iz okolice Grosuplja odločile ponovno stopiti na gledališki oder. Njihova ozadja in starost so precej različna, druži pa jih strast do gledališke igre in gledališkega giba, s čimer se vse ljubiteljsko ukvarjajo že od osnovne šole. Pravijo, da jim je njihov mentor pripravil prav poseben izziv, saj so z veliko mero radovednosti in z željo po širjenju igralskih sposobnosti tokrat zakorakale v svet moških likov.

O predstavi:
Moška nadvlada in žensko trpljenje v tem svetu že dolgo korakata z roko v roki, tokrat pa vas bodo skozi zgodbo patriarhata in mizoginije popeljale prav ženske. Gledališka skupina ggNeNi je pod vodstvom režiserja Sebastjana Stariča na oder postavila predstavo Simone Semenič Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti. Predstava govori o tem, kako poteka življenje v razkošni kraljevski palači, kjer domujejo vladar in njegova ministra. Niti vlečejo vsak v svoj konec, a povezuje jih skupni cilj – kako bi še bolj razširili in še bolje zaščitili svojo moč in oblast. V svetu zanetijo vojno, v njihovi domovini pa ljudje postanejo nemirni in nestrpni. Le najpogumnejše med njimi se vladarjem upajo upreti in postaviti po robu. Gospodje iz palače se ob pritožbah uporniških mladenk izredno zabavajo in jim s svojo okrutnostjo pokažejo, kdo je pravi gospodar te dežele.

Avtorica besedila: Simona Semenič
Mentor: Sebastjan Starič
Režiser: Sebastjan Starič
Nastopajoče: Ana Makovec, Veronika Gavez, Brina Predalič
Izbor glasbe: Sebastjan Starič
Oblikovanje luči: Borut Bučinel
Kostumografija: Irina Milijić
Ton in luči: Luka Puš, Benjamin Gruden

Foto: Tjaša Hozjan

HOBOTNICA POČASI LEZE SAMA VASE

Dijakinje Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije

O skupini:
Članice skupine so obiskovale ali še vedno obiskujejo različne smeri umetniške gimnazije SVŠGUGL. Nekatere ustvarjalno bolj na področju sodobnega plesa, druge bolj v svetu dramske igre, ene v presečišču med obojim. Ta predstava je njihov prvi skupni projekt, zasnovan z idejo, da bi obe področji ustvarjanja čimbolj prepletle. Osnovni material, iz katerega so pri snovanju predstave izhajale, pa je poezija.

O predstavi:
Hobotnica počasi leze sama vase je predstava, sestavljena iz različnih kosov
poezije in monologov, ki pripadajo devetim različnim muzam, delčkom enih možganov, ki so že pred mnogimi časi pozabile, da vse izhajajo iz enega in konec koncev stremijo k isti sreči. Vsaka izmed njih je razvila lastno obrambno strategijo in je prepričana, da je njena pot edina prava pot izhoda. Poleg tega druga drugi ne morejo ubežati, saj so del istega bitja, v uprizoritvi dobesedno skupaj ujete v “black box” gledališča.

Avtorica predstave: Lara Matos
Mentorica: Barbara Avdić Kranjc
Režiserka: Lara Matos
Nastopajoče: Iza Teršek, Ajda Gramc, Hana Obreza, Ema Babič, Naomi Uma Zorman, Petra Erzar, Lara Matos, Zala Tomažič, Lana Kariž Meško
Oblikovalka luči: Urška Vohar
Ton: Lucija Rupar

predstava hobotnica
sREČa

TEATERboš

O skupini:
TEATERboš je gledališka skupina Osnovne šole Boštanj. Zase pravijo, da želijo biti teater, zato so TEATERboš. Kaj je sploh to teater? Pogovorno se le-temu lahko reče gledališče. Pogovorno ekspresivno pa teater opisuje hrupno, zelo opazno, na učinek preračunano nastopanje in dogajanje. Oni smo hrupni, opazni, na učinek preračunljivo nastopajo, predvsem pa so iskreni. Zato so iskren TEATERboš. Nadobudni, igrivi in samozavestni ljudje lahko ustvarjajo vse, samo iskrenosti ne. TEATERboš si želi biti iskren, zato prisega na pristnost in prvinskost. Biti iskren pomeni biti Človek.

O predstavi:
sREČa je enodejanka z enim prizorom in enim namenom. Kaj pomeni biti srečen v tem nesrečnem svetu? Kako biti srečen v odnosu, ko pa že s samim sabo nisi srečen. Kako deliti srečo, ko pa je nimaš še dovolj zase? Kaj sploh pomeni biti srečen? Si srečen res takrat, ko si vesel? Kaj ti predstavlja srečo? Reči te delajo srečne? Kaj pa ko teh reči več ni? Milijon vprašanj in nobenega odgovora. Milijon odprtih vprašanj. Milijon odprtih glav. Praznih glav. Sreča je. Sreča se kopiči. Kopiči se v _______ (dopolni sam/a).

Prepusti se. Pusti se odpeljati. Zavesti. Pomesti. Pometi vse pod prag, pa boš morda srečen. Boš res srečen, če iščeš srečo v sREČi?

Avtor predstave: Anže Rus
Mentor: Anže Rus
Režiser: Anže Rus
Nastopajoče: Maja Gobec, Ema Kmetič, Alja Kopar
Dramaturgija: Nika Kaplja in Anže Rus
Scenografija: Nena Bedek in Anže Rus
Kostumografija: Anže Rus
Koreografija: Eva Ševerkar (ples) in Anže Rus (gib)
Luč in ton: Anže Rus
Glasbena oprema: KOKOSY in Anže Rus

prestava sreča
TOVARNA NEVIHT IN ZAKLJUČEK FESTIVALA

KUD Pozitiv

O skupini:
Teater Pozitiv je del širše skupine Pozitiv, ki deluje v Dijaškem domu Ivana Cankarja od leta 1996.
Skupine, ki delujejo znotraj Pozitiva, so v prvi vrsti povezane s področjem mladinskega polja in
neformalnega izobraževanja, pri čemer kot svoja orodja in s tem povezano metodologijo dela kot
sredstvo uporablja sodobno mulitimedijsko, digitalno in scensko umetnost: ples in gledališče,
publicistično dejavnost, video, flilm in internet. Pri delu v teatru posvečamo pozornost različnim
gledališkim zvrstem, vključno z improvizacijskim gledališčem, v ospredju pa so gib, fizični teater ter
sodobni ples. Od svoje ustanovitve je Teater Pozitiv na oder postavil 40 samostojnih avtorskih
projektov, s katerimi je gostoval na številnih domačih in tujih festivalih ter prejel tudi več nagrad (npr. na Linhartovem srečanju, Vizijah, Transgeneracijah, Trema Fest, Ruma, Srbija, Juventafestu v Sarajavu, STAGE festivalu, Cluj – Napoca Romunija …).

O predstavi:
Vsakodnevna rutina je na nek način nujna za preživetje, po drugi strani pa nas kaj hitro ukalupi in
povzroči vsesplošen dolgčas in posledično doživljanje stiske zaradi občutenja nesmiselnosti
vsakodnevnega početja. Ko človeku nekaj, kar je morda v začetku počel z veseljem, postane rutina, je
to njegovo početje razvrednoteno in zbanalizirano. Rutinsko delo nas razčloveči, nam odvzame
empatijo, posluh za sočloveka, nas celo pahne v brezno brezizhodnosti in robotizacije. Privede lahko
celo do stopnje, ko se nismo zmožni več pogovarjati, poslušati, ko govorimo drug mimo drugega, ko si
gremo na živce – drug drugemu in sami sebi. Ujamemo se v zanko rutiniranega, ki pa je le na videz
nerešljiva. Rešitev vidimo v aktivnosti, v neke vrste uporu, ki nas vodi naprej in nas usmerja k višjim
ciljem. In v tem je smisel. Rešitev vidimo v aktivnem posamezniku, ki podira meje nevidnega in se iztrga iz rutine ter si življenje naredi pestro, živo. Četudi na poti kdaj naleti na ovire, je notranja moč in želja po razburkanosti, po nevihti in po viharju tista, ki ji bo vedno sledil in ki ga bo gnala naprej.

Predstava je prejela nagrado Nova gaz 2023 na 36. Čufarjevih dnevih, festivalu ljubiteljskih gledališč.

Mentorstvo in režija: Urška Klajn Marion, Miha Maver
Koreografija: Miha Maver in izvajalci
Izvajalci: Klemen Bergoč, Iva Ćurković, Nika Gašperčič, Tia Kadivnik, Domen
Kene, Freja Uma Prosen, Gaj Kobal Stantič, Vita Petrović Štampar
Scenarij: Urška Klajn Marion, Miha Maver
Glasba: Domen Kene
Oblikovanje svetlobe: Radovan Jaušovec – Rado
Vodenje svetlobe: Radovan Jaušovec – Rado, Miha Maver
Vodenje tona: Miha Čekada
Producent: Drago Pintarič
Produkcija: KUD Pozitiv, Dijaški dom Ivana Cankarja

BosanskiСрпски језикEnglishالعربيةDeutschSlovenščina